Litva, litovska kultura in litovski jezik

Republika Litva se nahaja v severovzhodnem delu Evrope. Litva je ena od treh baltskih držav ob Baltskem morju in meji na severu z Latvijo, na jugovzhodu z Belorusijo, na jugu s Poljsko ter na severovzhodu preko Kaliningrada z Rusijo. 

glavno mesto litve vilnus ali vilna

Od leta 1994 je bila Litva razdeljena na deset okrožij, ki so imenovana po glavnem mestu okrožja.

Glavno mesto Litve je Vilna
. Ostala večja mesta so: Kaunas, Klaipėda, Panevėžys, Šiauliai, Utena, Marijampolė. Uradni jezik je litovščina, ki spada v družino indoevropskih jezikov.

Litva ima površino 65 200 km². Litovska obala Baltskega morja je dolga 90,66 km. Število prebivalstva je 3 366 357. Osemdeset odstotkov prebivalstva sestavljajo Litovci, največji manjšini sta poljska in ruska, ki skupaj sestavljata približno enajst odstotkov prebivalstva.
Litva država nižin: njive pokrivajo 57 % površine, gozdovi pa 30 % površine. Najdaljša reka je Nemunas (475 km na teritoriji Litve), največje jezero – Drūkšiai (44,8 km²), najvišji grič je Aukštasis kalnas (293,8 m).

Zgodovina Litve

Predniki današnjih Litovcev so se na ozemlju Litve naselili pred približno 13 tisoč let. Litva je bila prvič omenjena leta 1009. V 13. stoletju se je oblikovala LDK (Velika Litovska kneževina).

V 14. stoletju je bila Litva največja država v Evropi, saj je bila na območju današnje Litve, Belorusije, Ukrajine in deloma Poljske ter Rusije. V 14. stoletju je bila ta kneževina zadnja poganska država v Evropi.
 
Krščanstvo je bilo sprejeto leta 1386, takrat je veliki knez Jogaila postal kralj sosednje Poljske. Leta 1569 sta se Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska zedinili v Republiko obeh Narodov, ki je obstajala več 200 let. Leta 1795 so sosednje države napadle Republiko obeh Narodov in si razdelile njeno ozemlje.

Rusija je zavzela skoraj celo ozemlje Velike Litovske kneževine. Svojo neodvisnost Litva razglasila 11. marca leta 1990, in od takrat naprej je Litva neodvisna republika. Omeniti je treba tudi to, da je bila Litva prva država Sovjetske zveze, ki je razglasila neodvisnost.

Prestolnica Litve Vilna

Vilna je glavno mesto Litve. Mesto je kulturno, znanstveno, politično, administrativno in ekonomsko središče Litve. Ni točnih podatkov, kdaj je bila ustanovljena Vilna, prvič jo je omenil in označil kot prestolnico knez Gediminas v svojem pismu leta 1232. S pismom je knez vabil Nemce in Jude, da bi se preselili v Vilno. Zgodovinarji menijo, da izvor imena Vilna je povezan z imenom reke Vilnelė, ki teče skozi mesto. Vendar je še vedno uganka, ali je mesto poimenovano po reki ali obratno.

Leta 1579 je Vilna dobila prvo univerzo, ki je še danes največja litovska univerza.

litva - litovska vrata zorePreko Vilne je potoval tudi Napoleon v času svojega pohoda proti Moskvi. Obstaja mit, da je Napoleon med svojim potovanjem preko Vilne zagledal mogočno opečnato cerkev sv. Ane, in je bil tako zelo očaran, da si je zaželel, da bi jo v pesti odnesel nazaj v Pariz.

V samem centru starega mesta na odprtem trgu stoji katedrala sv. Stanislava in sv. Vladislava. Katedralo so večkrat obnavljali zaradi požarov in z vsakim obnavljanjem so arhitekturo prilagajali modernim časom, vendar je še vedno ohranjena stroga klasicistična podoba. Zraven katedrale stoji velik zvonik.

V začetku 16. stoletja je bila Vilna, kot marsikatero mesto v Evropi, zaščitena z obzidjem s petimi mestnimi vrati. Do danes so se ohranila le južna vrata Aušros vartai (vrata zore). Vrata so znana zaradi slike Blagoslovljene Device Marije. Blizu vrat se nahaja renesančna utrdba.

Arhitekturno gledano je staro mesto zelo slikovito, saj vsebuje veliko zgradb različnih stilov, to pa predvsem zato, ker je bila Vilna stičišče različnih kultur, kamor so prihajali tujci in prispevali k razvoju mesta.

Poleg stavb, je kot posebnost Vilne treba omeniti tudi Republiko Užupis, predel mesta, ki je star približno štiristo let. Nekdaj je bil litovski Užupis znan po mlinarstvu in bordelih, ampak je kasneje postal najrevnejši predel mesta. Danes Užupis velja za najprestižnejšo četrt pa tudi za dom umetnikov. Znan je po skulpturi angela na trgu. Leta 1997 so umetniki razglasili neodvisnost in ustanovili samostojno državo, ki ima celo svojo lastno ustavo, predsednika in policijo.

Legenda o ustanovitvi Vilne

Litva, glavno mesto litve vilnaZagotovo ni Litovca, ki ne bi poznal legende o ustanovitvi Vilne. Legenda pravi, da je šel nekoč litovski knez Gediminas na lov, ko pa je prišla noč, se je odločil, da bo prespal v gozdu.

Toda sanjal je zelo čudne stvari, da stoji na griču velik kovinski volk, ki zelo glasno tuli. Gediminas se je zbudil ves nemiren in začuden, ker ni vedel, kaj bi lahko pomenile sanje, zato je prosil poganskega duhovnika Lizdeiko, da ta mu pojasni in razloži pomen sanj.

Lizdeika je rekel, da bo na tem prostoru, kjer je spal Gediminas zgrajeno mesto, o katerem bodo izvedeli vsi. Jekleni volk naj bi pomenil grad, ki naj bi ga zgradil vojvoda.

Po tistem dogodku so iz zemlje naredili grič, na griču pa so zgradili grad. Okoli gradu na sotočju dveh rek Neris in Vilnelė pa se je razširilo mesto Vilna.

Litovski jezik in književnost

Litovščina je uradni jezik ne samo v Litvi ampak tudi eden izmed uradnih jezikov Evropske unije. Litovščina sodi v skupino baltskih jezikov, ki so samostojna veja indoevropskih jezikov. Litovski jezik je najbolj soroden latvijščini in izumrli stari pruščini. Od 7. stoletja se je začela litovščina oblikovat kot samostojni jezik. Litovski knjižni jezik se je začel razvijati od leta 1547, ko je bila napisana prva knjiga v litovskem jeziku: katekizem in abecednik.

Ostale zanimivosti Litve

Seveda je težko opisati vse zanimivosti, ki jih ponuja evropska država Litva. Kljub svoji majhnosti ima kar precej zamenitosti, ki so vredne ogleda in ki jih ne boste videli nikjer drugje.

Litva, litovski etnografski muzejGrūto parkas – muzej na prostem. V muzeju je zbrano večino kipov komunistične ikone, ki so bili v Litvi po propadu Sovjetske zveze obglavljeni. Tako imajo obiskovalci možnost, da si ob sprehajanju po gozdu ogledajo kipe Lenina, Stalina in drugih.

Europos parkas – muzej na prostem, kjer naj bi bil po mnenju strokovnjakov in znanstvenikov geometrijsko središče Evrope.

Park se nahaja 26 kilometrov severno od glavnega mesta Litve Vilne. V parku si lahko ogledate več kot 100 inštalacij in kipov - stvaritve litovskih ustvarjalcev in avtorjev iz 34 držav sveta. Vsako leto muzej obišče od 40 000 do 65 000 ljudi.

Lietuvos liaudies buities muziejus – etnološki, kulturni in zgodovinski muzej na prostem, ki je velik kar 174 ha.

V muzeju je predstavljeno življenje in delo litovskih kmetov ter obrtnikov od konca 18. do začetka 20. stoletja. Objekti v muzej so bili prineseni iz različnih mest in kotičkov Litve, zato je muzej etnološko gledano zelo bogat in široko predstavlja običaje in kulturo litovskih kmetov in obrtnikov.


Tradicionalna litovska hrana

Litva-  litvanska narodna jed cepelineKot vsak narod imajo tudi Litovci svojo tradicionalno hrano, čeprav je zaradi zgodovinskih okoliščin litovska kulinarična tradicija podobna drugim sosednim narodom.

Ima tudi vrsto svojih značilnosti, zaradi katerih lahko govorimo o litovski hrani kot o tradicionalni.

Za litovsko tradicionalno hrano je značilno to, da je precej mastna in težka, saj so kmetje, ki so delali na njivah, morali dobro jesti, da bi imeli dovolj moči. Zato Litovci poznajo veliko jedi iz krompirja.

Najbolj znana litovska jed je cepeline (cepelinai) – to so krompirjeve cmoke polnjene z mesom, včasih tudi z skuto ali gobami, zraven se ponudi omaka iz kisle smetane.


litva- litvanska jed krompirjeva pita z mesom
Ostale jedi iz krompirja: kugelis – krompirjeva pita z mesom pečena v pečici, bulviniai blynai – krompirjeve palačinke, včasih pa so polnjene z mesnim nadevom.
 
Za tradicionalno litovsko pijačo velja pivo in midus – žganje z medom.





Najbolj znana litovska juha je šaltibarščiai – hladna juha iz kefirja in rdeče pese, po navadi se juhi doda krompir.

litovska jed -  mrzla poletna juha 

Na vrh << Nazaj
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.